sreda, 07. november 2012

Misli skačejo

Evo. Pa je prišel čas, ko gre tudi moja punčka v vrtec. Meni pa misli švigajo po glavi, da je joj. Kako mi šele srce razbija. No, ja. Ena kavica in pospravljanje stanovanja pa bo čas hitro minil kaj ne. Še kar ne morem verjeti, da je že tako velika. In sin. Spremenil se je za 100% od kar hodi tudi mala v vrtec. Zdaj se sam preobuje v copatke in sleče bundico. Ker ve, da moram jaz malo preobut in slečt. Seveda sledi potem še družinsko crkljanje in poljubčki. Brez tega ne gre. In tudi ne bi hotela da je drugače. Ok. Dobro. Zdaj pa konec, mami, oba sta zadovoljna, se igrata in se imata lušno.
 
In še nekaj sladkega. Zadnjič sva s sinom delala brownie kolač malo drugače. Seveda sem recept našla na natu. In ker zadnje čase obožujem recepte Lorraine Pascale, je tudi tale recept njen. Seveda pa sem morala dodati oziroma spremeniti nekaj po svoje. In sicer, nisem dala le temnih piškotov, ampak tudi svetle, vanilijeve. In okus je čudovit.
 
 
 
 
Zraven čudovitih brownie grižljajev pa so čisto moji improvizirani cookie piškoti. Improvizirani pravim zato, ker sem dodajala sestavine čisto po občutku. Namreč v hladilniku sem imela beljake, ki so mi ostali od browniejev. In tako so nastali slastni mandljevi piškotki s čokolado. Njami.
 
 

petek, 02. november 2012

Buča


Ja, tudi pri nas je rezljalo. A ne v tolikšni meri kot je bilo planirano, saj je moral naš ati delati in smo bili sami. Jaz pa sem bila ob dveh otrocih sposobna narediti le eno. A še to tako posrečeno, da nam je zelo zelo všeč. In tako je tudi prav. Bilo pa je polno veselja in smeha ob delu. Ko je bilo potrebno buči očistiti notranjost, je to kar na enkrat bilo moje delo. Čeprav se je prej sin zelo rinil v ospredje. No, končni rezultat vsega pa je tole



In seveda še "nočna" slika


 
 
Malo pa se je spet peklo. Neki kokosovi piškotki, katerega recept je bil čista improvizacija. Okusni pa so bili. No in še povezava do recepta za čokoladni cheesecake, kot je bilo obljubljeno.
 


ponedeljek, 29. oktober 2012

Izziv #67 - Strašljivo

No, ja. Ponovno so me spodbudili k razmišljanju kaj ustvarit na temo strašljivo. Ja, kdo drug kot CRAFT-alnica. Ampak tokrat se nisem in nisem mogla odločit za izdelavo voščilnice ali karkoli papirnatega. Potem pa sem se odločila, da preiskusim nov recept, ki se mi je že dolgo podil po glavi. Tako sva s sinom naredila čokoladni cheesecake. Ja, čokoladni. Nekje se enkrat zasledila recept in bil mi je všeč, ker ni potrebno nič peči. Le zmešaš in dodajaš in mešaš... Bil je užitek ponovno opazovati malega kako uživa na stolu pri kuhinjskem pultu z kuhalnico v roki in meša. Seveda je bilo potrebno vmes tudi malo probati. Če je dobro, kaj pa drugega. Na koncu pa sem se odločila, da bom prijavila na izziv #67 - strašljivo. Recept pa nasledjnič.


 

 
Nihče se ni pritoževal, da ni dobra. Pa tudi ostalo je ni nič. Torej...
 

sobota, 13. oktober 2012

Izziv #66 - Barve jeseni

No, pa me je tim CRAFT-alnice ponovno vzpodbudil, da sem se lotila projekta, ki sem si ga zadala že dalj časa, a ga nisem lotila. No in tukaj je.
 
 
 
Tako. List je odtis štampiljke, ki sem jo naredila sama. Najprej sem si natisnila slikico lista, jo izrezala in prerisala na mossgumi peno. Nato sem mossgumi nalepila na peno za štampiljke in ponovno obrezala. In nastala je štampiljka. Torej sem tokrat izpolnila dva načrta. Prvi - izdelava štampiljke in drugi - odtis na platno. In nastala je tale slika. Senčenčila oziroma barvala sem vse z barvnimi blazinicami, tako list kot tudi podlago. Nato pa sem dodala še okvirček iz satenastega traku v dveh barvah in dveh gumbkov. Temu pa sledi prijava na izziv #66 Barve jeseni.
 
 
Kot dodatek jeseni pa sem slikala še naše domače buče, ki krasijo dvorišče in čakajo na rezljanje. 


 

Čokoladni sufle

Ja, danes je bil spet dan za sufle. In kakšen, če ne čokoladni. S čim se posladkamo, če ne s čokoladnim suflejem. Po vrh vsega pa ga še ni težko pripravit. In najbolj mi je všeč to, da mi lahko pomaga tudi moj sinek. Recept sem že pred časom našla tule. Slikice sicer nimam. To pa zato, ker vedno zmanjka te čudovite sladice, še predno mi jo uspe slikati. Tako da se bo treba zadovoljiti s tole slikico. Jaz sem tokrat modelčke posipala z moko. To pa samo zato, da sem sufleje potem lažje dobila ven. Seveda pa sem jih okrasila še s stepeno sladko smetano. Čeprav je smetana pri tako čudoviti sladici popolnoma odveč. Njami. Pa dober tek.
 

torek, 02. oktober 2012

Izziv #65 - Postavitev

Ja, dolgo dolgo dolgooo časa že nisem nič napisala in objavila. Vmes se je zgodilo veliko stvari, prijetnih in malo manj prijetnih. A vseeno... No, zdaj sem spet tu in pišem, objavljam. V glavnem, prejšjni teden oziroma v nedeljo smo imeli krst naše punčice. Ki je bil seveda uspešen in v krogu najdražjih. A brez zapletov ni šlo. Namreč, ker nas je šlo več od doma z različnimi avtomobili in ker sem vsakemu nekaj porinila v roke, smo na koncu pozabili prtiček, ki ga otrok prejeme kot belo oblačilo. Ostal je v avtu, ki je bil na dvorišču. No, še dobro, da smo se dovolj hitro spomnili in se ga je šlo iskat. Bili pa smo točni do sekunde. Ravno prav smo prišli. No, ja nekaj je moral biti, kaj ne.
 

Tole voščilnico pa sem naredila izključno za svoj lušt. Zagon pa mi je dala vsem znana CRAFT-alnica, ki me je spodbudila z zanimivo postavitvijo. No in nastalo je tole. Čeprav sem izbrala predvsem svetlo roza in vijolično barvo, nekako ne prideta do izraza na tej sliki. Ne vem zakaj, a očitno se bo potrebno izučit v slikanju izdelkov. Drugače pa sem zadovoljna, saj mi je všeč, ker je preprosta. Tako, da jo prijavljam na izziv. Ja, uporabila pa sem novo robno štanco in novo kotno štanco, ki sta mi zelo pri srcu.
 
 
 
 
Ni in ni mi dalo mira...namreč barve na zgornji sliki niso tudi približno ne enake kot dejansko so. Torej. Še enkrat sem slikala. In...evo. Tole je malo bolje. Bo pa porebno še vaditi fotografiranje izdelkov. No, pa imam nov izziv.   :)
 

 

sobota, 11. avgust 2012

Izlet po Ljubljani

Ja, spet sem bila z otrokoma v Ljubljani pri mojih. No, od obiska je minilo že 2-3 tedne, a vseeno. Glede na to, da sem živela v Ljubljani in da sem se preselila na deželo (ljubezen pač dela svoje), vidim svoje rodno mesto v drugačni luči. Ko sem se vsak dan vozila v srednjo šolo in kasneje na faks z avtobusom, se mi je zdela Ljubljana tako dolgočasna. Poznala sem marsikateri kotiček. Ulice. Trgovine. Lokale. In še bi lahko naštevala. Nikoli pa nisem razumela kaj vidijo turisti. Meni se je zdelo mesto kot mesto. Otroka pa sta mi odprla oči. Ko sem videla, kakšen užitek se je bilo sinu peljat z mestnim avtobusom, mi je zaigralo srce. Meni je bila vožja v šolskih dneh muka in trpljenje. Poleti pa zastonj švicanje. Ja, avtobusi polni ljudi, vsak svoj parfum, brez klim in zraka ter peklenske temperature.
No, v glavnem. Že vožnja z avtobusom je bila dogodivščina. Vstavili smo se v senvi Prešernovega spomenika, kjer smo se okrepčali z vodo in piškotki.


Potem pa smo se šli peljat z vlakcem na ljubljanski grad. Res da je vožnja trajala le nekje 10-15 minut, a bilo je super doživetje.


Na gradu smo si ogledali veliko dvorišče in pod krošnjami na travici so imeli knjižnico pod krošnjami. Babi je z hčerko počakala na dvorišču, s sinom pa sva se odpravila po zavitih kovinskih stopnicah v stolp. Že pot navzgor je bila zame klavstrofobična kaj šele za dol. Toda pogled s stolpa na mesto in grajsko dvorišče je bil čudovit. Tudi mali je neizmerno užival. Še posebno, ko sva med krošnjami iskala babi in sestrico. Bil pa je tudi navdušen nad pogledom na mesto.



Pot nas je vodila z vlakem nazaj v center. Kjer smo si še dodatno ogledali vlakec in sin si je celo od znotraj pogledal lokomotivo in sedel va njej. Bilo je popolno navdušenje.
Potem pa smo slišali igranje lajne. Zanimivo. Ne vem, če bi kdaj prej tako opazila možakarja, ki jo je igral. In kako je bil vesel ter prijazen.

 
Ja, res je. Ljubljana se mi je odpirala v novi podobi. In bila sem vesela, da smo se odpravili na izlet po Ljubljani. Me prav zanima kaj me čaka naslednjič.

četrtek, 09. avgust 2012

Ku ku

Ja, še sem tu. Ne morem verjeti, da je že en mesec od zanje objave. A spet me daje pomanjkanje časa. Saj ne, da ne bi hotela ustvarjati, ampak mi enostavno ne znese. Ne enkrat temveč večkrat sem si že pripravila šivalni stroj na mizo in vse potrebno, da začnem. Pa se je tu tudi končalo. Zakaj? Ker se mi je malčica zbudila. Ja, vedno ko se namenim, da bom kaj naredila zase in za svojo dušo, me otroka zmotita. Toda, moja sončka sta trenutno na prvem mestu. Kar pač pomeni, da naredim nujne zadeve in da se veliko igram in družim s sinom in hčerko. In vem, da je tako prav. Kajti sin hodi v vrtec in rada izkoristim čas, da se druživa in zabava. Hčerka pa gre čez cca 3 mesece v vrtec in se bo najino non stop druženje rahlo pretrgalo. Zato pa zdaj uživam vsak trenutek, ki ga imam, v družbi svojih otrok. in resnično sem vesela, da ju imam. Neprecenljivo ju je opazovat pri igri. In kako se že skupaj igrata. Potem pa sledi vreščanje in piskanje od veselja. Seveda tudi žgečkanja ne sme manjkati.

 Počasi pa tudi ugotavljam, da bo potrebno ponovno pospraviti in urediti ustvarjalni kotiček. Kajti v tem mesecu brez ustvarjanja se je na moj kotiček odlagalo določene stvari, ki ne sodijo ravno vanj. Tako da bo potrebno najprej najti čas za pospravljanje. To se mogoče zgodi že danes, ko bo prišel sinek domov in se bosta z malo skupaj igrala. Mami pa bo hitro pospravila svoj kotiček. Želje so. In prav je, da so. Prav tako tudi sanje. In ideje. Še dobro, da imam blokec, kamor pišem in rišem določene zamisli in ideje. Kajti brez tega blokca v času neustvarjanja, bi ideje pobegnile iz glave.

Potem pa je tu še misel na vrnitev v službo. Jee. Po eni strani komaj čakam, a po drugi niti ne. Zakaj ne? Zato, ker se bo kmalu po moji vrnitvi podala v porodniško sodelavka in prijateljica, s katero imava take in drugačne debate o idejah in zamislih. Da ne bo kdo narobe razumel. Zelo sem vesela, da bo imela še enega otročka. In iz srca ji želim vse naj naj.

Aha, zdaj pa je čas, da končam. Mala se je zbudila. Se slišimo.

ponedeljek, 09. julij 2012

Marelice, marelice, marelice

Ja, čas marelic je. In vikend je minil v nabiranju, sladkanju in kuhanju marelic. Marelice so majhne, sladke in lušne pravi moj triletni sin in z užitkom ugizne v pravkar nabrano marelico. Njami. Veselje je videti otroka, ki rad nabira in je sadje. Verjetno mu je to še slajše, ker jih je sam nabral. No, seveda smo tudi ostali pomagali. tako nabirat kot tudi jest. In bile so res sladke.
Lani sem se prvič opogumila in poizkusila narediti marelično marmelado oziroma kuhati marmelado na sploh. Nikdar prej je še nisem. In bil mi je izziv. Uspešno končan. Seveda je potem sledilo tudi še drugo sadje, ki je postalo marmelada. Letos pa niti nisem imela namena kuhati marmelade. A so me domači presenetili. Nabrali in očistili so veliko marelic. Kar je seveda pomenilo, da jih je potrebno vkuhati za marmelado. In včeraj zvečer, ko sta bila otroka skopana, po večerji in že v postelji, sem se lotila kuhanja marmelade.



Takole pa izgleda, ko je končano, predno sem pokrila. Njami. Domače. 


sreda, 04. julij 2012

Nabava oziroma crkljanje

Zdaj en dan sem bila v Novem mestu v trgovini Papin, kjer sem našla tele stvari. Trgovinica je res majhna, a imajo marsikaj. Še posebno za očke napasti.  Kar pa sem seveda tudi naredila. No, in tudi nabavila. Blazinici VersaMark pa sem kupila v Ustvarjalnem dotiku. Ampak jaz raje rečem, da sem se pocrkljala. Ja, sama sebe. Vsak tak nakup, ki ga opravim za svoj hobi, mi pomeni veliko. In je zame razvajanje. Ne zdi se mi samoumevno, da to imam. Ne, to so moji bonbončki.





Seveda sem morala nekja tudi že preizkusit. In nastala je tale voščilnica. Ko pa je bila končana, sem se odločila, da jo prijavim na izziv CRAFT-alnice.


torek, 03. julij 2012

Pod mavrico

Izziv #59

Minilo je že kar veliko časa, cel mesec in pol, ko sem se nazadnje javila. Nisem si mislila, da bo toliko časa minilo predno bom spet kaj ustvarjala. A enostavno ni šlo. Naša mala sončica raste in se razvija 100/h iin je tako živahna, da je kaj. Malo večji sonček pa zadnje čase zelo išče pozornost pri meni in mu jo tudi namenim. Zato pa nisem imela časa za pisanje in ustvarjanje. Saj je eno izmed mojih načel, da so otroci na prvem mestu.
No, ponovno sem nekaj naredla. Tokrat izključno za izziv CRAFT-alnice. Še dobro, da podajo izzive, to je njihov že #59.


 Uporabila sem meni zelo ljubi motiv, katerega odtis sem  in vodnim čopičem. Uporabila sem tudi fiskars šablone in nožek ter škarice z vzorčkom. S čudovito štanco sem naredila travico. Z njo se da delati tako robove kot kote in še marsikaj. In seveda nepogrešljivi štanci rožice in metuljčka. Ter bleščice. Za podlago pa sem tokrat izbrala nežno rumen papir, da pridejo barve mavrice do izraza.

torek, 15. maj 2012

Drevo - izziv #55

Na CRAFT-alnici je tokrat izziv DREVO. Ja, a mi enostavno zmajkuje časa. Zato sem se odločila, da tokrat objavim delo mojega triletnega sina. Za to sem se odločila tudi zato, ker  mu je tokratna nagrada zelo všeč in bi jo rad imel. Tako da, če jo dobi bo super, drugače pa jo bom morala narediti. A nič zato, z veseljem bova skupaj ustvarjala. No, in tako je nastalo tudi to drevo. Uporabila sva vodene barvice, vodo, čopič za nanos kapljic in slamico za pihat. In ko otroku pustiš prosto pot, vedno nastane nekaj čudovitega. Tako da, tole enostavno, čudovito, barvito drevo, narejeno izpod otroških rok, prijavljam na tokratni izziv.


ponedeljek, 14. maj 2012

Pomanjkanje časa

Ja, tudi to se zgodi. Enostavno mi zmanjuje časa. In seveda ga zmanjka ravno za ustvarjanje. No... Zdaj sem imela dobrih štirinajst dni doma oba nadebudneža, našo 5 mesečno sončico in kmalu 3 leta starega sončka. Oba zelo živahna in aktivna. Tako da sem z veseljem dneve preživljala v njuni družbi. A to je seveda pomanilo, da sem morala zvečer nadoknadit s pospravljanjem in podobnimi stvarmi. Da ne bo kdo narobe razumel. Nikakor mi ni žal, saj smo se imeli lušno. A zvečer, ko sta zaspala in po vseh opavkih, enostavno nisem imela več moći, da bi še kaj ustvarjala. Če pa sem že imela voljo, je bil dan prekratki. Kajti hčerko še dojim in se ponoči še zbuja. Zjutraj pa sta oba že zgodaj pokonci, spočita in polna energije za nova doživetja. Zdaj pa se bliža sinov tretji rojstni dan. Jupi. A seveda to pomeni, da bo potrebno pripraviti vabila za njegove prijatelje, speči kakšno pecivo in seveda tudi tortico. Ker pa ima naš fant veliko prijateljev, bo potrebno narediti dve ali tri tortice. Pekla jih bom sama, ker uživam v tem. Pa še domače je najboljše. Če ima kdo kakšen predlog kakšno naj naredim, z veseljem sprejmem namig in recept. Mož seveda navija za ledeno torto, moje prijateljice. A se še nisem odločila, saj je še nikoli nisem delala. A vse je enkrat prvič, kaj ne. 

četrtek, 03. maj 2012

Sladko...

Ker v aprilu nisem uspela objavit, bom zdaj.


In sicer s sinom sva pekla. Najprej sva v začetku meseca naredila pito. Ker so nam hruške ratale premehke in jih je bilo potrebno porabiti. Dodala pa sva se jabolko in brusnice. Mali je užival, ko sva delala biskvitno testo za pito in ga nato v modelu oblikovala. Potem pa je z navdušenjem dodal še mešanico sadja. Poravna in reče:"Mami, to mora bit tko. Nisi vedla." Jaz pa v smeh.





No, pred kratkim pa sva se lotila tehle piškotov. In so čudoviti. Recept sem našla tule. Jaz sem edino sama delala tudi brawnie pecivo, recept pa sem dobila od svoje mami. Tako, da je bilo malo več dela, a se je izplačalo, saj jih v dveh dneh ni bilo več. Tako, da jih bom naslednjo rundo delala x2.



Mesec MAJ

No, aprila je konec. In že je tu mesec maj, mesec ljubezni (kot vsi pravijo). Prvi maj je tudi že mimo, še dobro da so praznovanja le en dan. Saj ne rečem, da ni priejtno biti v dobri družbi, če le ta ostane zaprta in se ne širi do onemoglosti z osebki, ki so tako samoveščni in glasni, da je joj.

Ker trenutno moje ustvarjanje počiva. Imam namreč doma poleg hčerkice tudi sina, no in takrat pač ne morem ustvarjati. No, glede na to, da imam spet povpraševajne po lanskih voščilnicah, sem se odločila, da objavim slikice teh lušnih in preprostih voščilnic. Tako, da zvečer pa bo potrebno ponovno začeti delati, ker drugače ne bom dohajala naročil. Za objavo teh pa sem se odločila tudi zato, ker so pomladne.









sreda, 25. april 2012

CRAFT-alnica izziv #54 - črte

No, pa so me na CRAFT-alnici spet spodbudili k ustvarjanju. Tokrat je tema izziva ČRTE. Aha, sem si rekla. Kaj pa zdaj? Ideje so prihajale, a na žalost tudi odhajale, ker si jih nisem uspela dati na papir. Ja, tako je to, če imaš dva mala otroka. Tavečji pa je še posebaj nabrit in poven svojih idej. Ampak, uspelo mi je. No, tole je nastalo včeraj zvečer, ko sta oba zaspala.

Tole prvo, zeleno, prijavljam na CRAFT-alnico.


Modra je nastala na pobudo aprilskega izziva MODRO od Ustvarjalnega dotika, ki je izziv objavil na svoji FB strani.



Tale pa je za dušo...


torek, 24. april 2012

Čudovit vikend

Tokrat pa je bil vikend v znamenju družine. Po dolgem času smo resnično cel vikend preživeli skupaj. V petek je popoldan prišla babi in seveda je bilo veselje pri hiši. Saj je imel sin nekoga, ki se mu je lahko v celloti posvečal. Ni lepšega kot poslušati razigran otroški smeh in bujno domišljijo.
V soboto smo šli vsi skupaj v Čateške. Mali je užival v vodi z atijem. Prvič je imel rokavčke in je bil tako navdušen, da gre lahko v globoko vodo, da ga ni bilo za dobit ven iz bazena. Tudi naša mala princeska se je namočila. Ni kazala nobenega pretiranega veselja, a tudi jokali nismo. Potem pa jo je kaj kmalu premagala utrujenost in vročina ob bazenu ter prijeten zvok šumenja. Tako da je večino časa prespala. Babi je uživala z otroci. Bila pa je tudi varuška, ker sem si jaz privoščila masažo z eteričnimi olji. Moj v začetku ni bil najbolj navdušen. A izkazalo se je, da je bilo vse ok, ko me ni bilo. Tako, da dragi moj, še kdaj si jo bom privoščila. Po čudovitem sproščanju sem bila prerojena. In sem se pridružila norčijam v vodi. Šli smo tudi v baen z valovi. In seveda je šel naš škratek na tobogan. Ati pa za njim. Ne vem kdo je bolj užival, mali ali veliki fant. Ha ha ha... Potem pa je našega nadobudneža premagala lakota. Seveda, kako pa drugače ob taki aktivnosti. Tako da si je vzel čas za malico, potem pa hitro spet v vodo. Ko sem ga opazovala kako uživa, sem uživala tudi jaz. Največ mi pomeni ravno to, da so moji otroci zadovoljni in otroško razigrani. In tega ni manjkalo. Po vsakem uživanju pa pride tudi trenutek, ko je dovolj. Tako smo se odpravili domov. Na poti sta seveda oba v avtu zaspala. Po taki aktivnosti se prav prileže krajši počitek.
V nedeljo pa sva s sinom ustvarjala. Že kar nekaj časa me je prosil, da bi naredila take pikapolonice kot so jih delali v vrtcu. A ker nisem imela točno istega materiala, sva se doma znašla kolikor se je le dalo. In s skupnimi močmi so nastale tele pikapolonice. Narejene so iz skatle od jajc, odrezani spodnji deli in pobarvani. Za krila  pa samo se dodatno ven odrežemo manjši trikotnik.  Seveda je bilo potrebno narediti tudi travico, katero je sinek strokovno odrezal.


ponedeljek, 16. april 2012

Rdeče-črni izziv

Kot že naslov pove, sem se lotila rdeče-črnega izziva CRAFT-alnice. Že nekaj časa sledim njihovim izzivom, a se do sedaj nisem še na nobenega prijavila. No, zdaj pa sem se odločila, da poskusim in sodelujem. Tako je nastala tale škatlica, ki je lahko vsestransko uporabna. Lahko jo imamo za shranjevanje drobnarij. Lahko jo uporabimo kot darilno emalažo. Ali pa jo v notranjosti dodelamo z okrasjem in je sama po sebi lahko čudovito darilo. Moja bo tokrat služila kot škatlica, v katero bom dala darilo.

Zaprta...



Ko pa jo odpremo, spodnji del skoči narazen in razkrije presenečenje, ki je v škatlici.

sreda, 11. april 2012

Sproščanje

Včeraj je bil po dolgem dolgem času spet v znamenju sproščanja. Ja, velikonočni prazniki so mimo. Še dobro. Včeraj dopoldan  sem se dobila z zelo dobro prijateljico na kavici. In najino druženje mi je dalo nove energije, volje in zanosa. Zato, Tajah hvala. Čudovita oseba si. In zelo pogrešam najine dolge pogovore v službi ali na poti v Maribor. Ko pa sva s hčerko prišli domov, sva se najedli in je zaspala. Jaz pa sem imela čas za ustvarjanje. In nastala je tale voščilnica, ki pa potrebuje še kuverto (upam, da jo bom naredila danes). Ponavadi delam za točno določeno osebo. Tokrat pa sem imela idejo in inspiracijo, a končni naslovnik še ni znan. 





ponedeljek, 02. april 2012

Moj prvi...

No, pa se spet javljam. Tili dnevi, ali bolje rečeno kar cel mesec, so bili naporni. Pa ne zaradi same izdelave albuma, temveč zaradi pomanjkanja časa in energije. Sin je na višku s svojo energijo, je neutrudljiv, hčerki pa pri dobrih treh mesecih že rastejo zobki. Ampak... V začetku meseca marca sem začela z uresničevanjem želje, da naredim album. Začela pa sem na pobudo Ustvarjalnega dotika, ki je na popularnem soacialnem omrežju Facebook podal izziv za mesec marec. Kot nalašč, saj bi verjetno preteklo še kar veliko časa predno bi se lotila izdelave album. Seveda ta, moj prvi, ni popoln za vsakogar, a je moj prvi in sem ponosna nanj. Glede na to, da ne maram preveč okraševanja takih in podobnih zadev, pa je to tudi vidno v albumu. Saj nočem, da bi dodatki zasenčili slike, ki bodo v albumu. Nisem pa se še odločila ali bo album ostal pri meni ali bo romal za darilo, ko bo napoljnjen s slikami.




 


 

 

 

 

 Še slike dodam in komentarje pa bo... V mislih pa imam že naslednjega...