ponedeljek, 07. januar 2013

Ko misliš, da si pripravljen...

Ja, saj vem, da imam že kar nekaj stvari za objavit, ampak ne gre. Zakaj? Ker želim zraven dodat slike, a jih ne morem. Enostavno mi ne dovoli. Ko odprem ikono vstavi sliko, mi ne ponudi možnosti prebrsaj. Tako da, objave sledijo, ko bo možnost dodajanja slik.
 
Ampak to  ni bila moja današnja tema. Da se vrnem in razložim zakaj tak naslov. V decembru pred prazniki sem končala pripravništvo in ostala brez službe. Nekaj se je sicer kazalo, da bi nadomeščala sodelavko, ker je odšla na porodniško, a se mi ni uresničilo. Škoda. Sem se tako veselila. Toda, življenje je pestro in nepredvidljivo. Zaradi tega pa niso bili prazniki nič kaj manj praznični, decemberski ali veseli. Bili so super družinski. Saj je bil moj dragi možek 14 dni na dopustu. No, sem in tja je moral kak dan v službo. Bili smo skupaj. Mi štirje. Božansko. Bila sem resnično neizmerno vesela, in sem še. Kajti dolgo časa že nismo bili toliko časa skupaj. Tudi otroka sta uživala. Potem pa pride današnji ponedeljek. Zjutraj se poslovimo, ker je šel ati v službo. Z malčkoma pa se crljamo in hecamo v postelji, saj se nam ni mudilo. Vse lepo in prav. Ju odpeljem v vrtec. Brez problemov. Oba vesela in pridna. Pridem domov. Si naredim kavo. In... ŠOK. Začnem jokati kot strela z jasnega. Nič mi ni bilo jasno. Sama doma. Prazno stanovanje. Saj sem vedela, da sem doma, brezposelna. ampak resnično si nisem mislila, da mi bo tako težko. Ko misliš, da si pripravljen na tako stvar. Nisi. Nikoli.

8 komentarjev:

  1. Res je, nikdar nisi pripravljen na takšne stvari, pa če si še tako trdno z obema nogama na zemlji. Ampak, če imaš čudovito družinico in dve zlati roki tako kot ti, so takšni udarci manj boleči :-) Drži se!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala za tako čudovito spodbudo. Saj vem, da bo ok, ampak šok je bil in je.
      Človek je lahko vesel, ko ima tako dobre blogg-prijatelje. Hvala.

      Izbriši
  2. Punca glavo gor!
    Izkoristi čas, ki ga imaš in ga najbolje vnovči za stvari, ki jih imaš rada-ko služba spet potrka na tvoja vrata bo pestro-verjemi in boš pogrešala prav takšne trenutke.
    Srečno Tamara

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Saj vem in bom izkoristila čas. Sem mislila da sem pripravljena na to.
      Hvala za spodbudo.

      Izbriši
  3. Verjamem, da take stvari pridejo za tabo! Želim ti, da bi čimpreje našla novo službo, medtem časom pa se posveti tudi sebi :-))

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala. Sigurno pa bom namenila čas tudi sebi.
      Sem vesela, da imam tako dobre blogg-prijatelje, ki me tako pozitivno spodbujajo. Hvala.

      Izbriši
  4. Ja, ko ostaneš doma je kriza. Moji prvi dnevi porodniške so bili takšni. Najraje bi skočila iz svoje kože, če bi lahko. Žal mi je, da me ti ne nadomeščaš. Mislim, da bi bilo za vse laže, ampak šefi imajo glavno besedo. Pa to itak veš.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Saj vem da so šefi glavni... ampak šok je bil. Zdaj sem že ok.

      Izbriši