ponedeljek, 9. julij 2012

Marelice, marelice, marelice

Ja, čas marelic je. In vikend je minil v nabiranju, sladkanju in kuhanju marelic. Marelice so majhne, sladke in lušne pravi moj triletni sin in z užitkom ugizne v pravkar nabrano marelico. Njami. Veselje je videti otroka, ki rad nabira in je sadje. Verjetno mu je to še slajše, ker jih je sam nabral. No, seveda smo tudi ostali pomagali. tako nabirat kot tudi jest. In bile so res sladke.
Lani sem se prvič opogumila in poizkusila narediti marelično marmelado oziroma kuhati marmelado na sploh. Nikdar prej je še nisem. In bil mi je izziv. Uspešno končan. Seveda je potem sledilo tudi še drugo sadje, ki je postalo marmelada. Letos pa niti nisem imela namena kuhati marmelade. A so me domači presenetili. Nabrali in očistili so veliko marelic. Kar je seveda pomenilo, da jih je potrebno vkuhati za marmelado. In včeraj zvečer, ko sta bila otroka skopana, po večerji in že v postelji, sem se lotila kuhanja marmelade.



Takole pa izgleda, ko je končano, predno sem pokrila. Njami. Domače. 


4 komentarji:

  1. Domača marelična marmelada je res okusna, sploh, če so tudi marelice domače. Obilo užitkov ob sladkanju želim! :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Seveda so marelice domače. Zato pa je vse tako dobro. Hvala.

      Izbriši
  2. Upam, da bomo letos probali tvoje marmelade.

    OdgovoriIzbriši