Počitnice v Ljubljani

Prejšnji teden sem z otrokoma odšla v Ljubljano k moji mami. In sinek je rekel, da gremo na počitnice. Tako je, šli smo na počitnice v Ljubljano. Glede na to, da smo doma na deželi, je bila sprememba velika. Toda vsi smo neizmerno uživali.

V petek zjutraj smo prispeli, babi pa je bila še v službi. Hitro smo se najedli (sin je bil zelo lačen, ena ura vožjne ga je zlakotila, hčerko pa sem podojila) in šli ven na igrišče. Mali je tako užival. Jaz pa z njim, ko sem ga opazovala in se igrala z njim na igrišču, kjer sem odraščala. Seveda pa je bil potreben tudi krst, ja seveda padel je. Ampak se je hitro pobral in tekel naprej.

V soboto dopoldan smo se vsi skupaj odrpavili z avtobusom do Tivolija. To je bil podvig zame. Še dobro, da imamo babi, ki je tako energična, da smo šli skupaj na avtobus. Malemu je bilo zelo zanimiva vožnja z ljubljanskim mestnim avtobusom, mala pa je v vozičku pridno spala in sploh ne ve, da se je peljala z avtobusom. V Tivoliju na igrišču pa je bilo super. S sinom sva se lovila, guncala in spuščala po toboganu. No, on se je. Potem pa je bil čas, da gremo spet na avtobus. Ponovno užitek in nasmešek do ušes, ko smo se vozili.

V nedeljo smo se odpravili na igrišča pri vrtcu. Ponovno smo uživali 100/h. Mali je tekal od enega igrala do drugega in se smejal do ušes. Meni pa se je predvsem smejalo srce, ko sem ga videla, kako uživa.

V ponedeljek smo imeli slabo vreme. A nas tudi to ni ustavilo, da bi bili le notri v hiši. Še dobro, da smo pred leti postavili nadstrešek pri garaži, saj smo se tam lahko igrali, kljub temu da je deževalo. DEž nas nikakor ni motil. Še dobro, da je otrok zadovoljen z malim in si najde igro, kjer pa je in s tistim kar  mu je tisti trenutek dano.

Torek. Čas za odhod domov. Še prej smo izkorisili in šli na sprehod. Popoldan je prišel dragi in skupaj smo se odpravili domov. Mali je imel veliko povedati atiju, kaj vse se mu je dogajalo v Ljubljani pri babici.

Tako, vsega lušnega je enkrat konec. Zame so bile te "počitnice" refill baterij. Zelo sem bila vesela, da sem šla po dolgem času ponovno domov, tokrat v spremstvu mojih dveh sončkov. Nastali so nepozabni trenutki, ki so mi zelo dragi in imajo posebno mesto v mojem srcu.