Darilo

Spet je minilo kar nekaj časa od zadnje objave. A se je toliko dogajalo, tako dobro kot na žalost tudi slabo, da enostavno ni bilo časa za pisanje, ali pa ni bilo volje. No, skratka...v tem času je nastalo darilo, sestavljeno iz book box (za katerega me je navdušila dobra prijateljica Taja) škatlice in obeska, ki se ujema z darilno škatlico. In ko je bilo končano, mi je bilo tako všeč, da sem že razmišljala, da bi pustila doma in imela zase. Pa sem dala naprej. In bila prijetno presenečena. Prejemnica darila je bila tako vidno ganjena, da sem bila takoj vesela, da sem ji podarila izdelka izpod mojih rok. Ko dobiš tako reakcijo, si preprosto vesel, da si nekomu polepšal dan z majhno pozornostjo.

 

 

 

 

In ker je bilo darilo narejeni v tem lepem letnem času, je tudi v jesenskih barvah, ga prijavljam na 96. izziv CRAFT-alnice. 

 

 

Noč ima svojo moč

Tokrat sem se lotila izdelave voščilnice izključno zaradi CRAFT-alnice in izziva Noč ima svojo moč. Ne vem zakaj, a nisem bila zadovoljna s prvo voščilnico, ki sem jo naredila. Tudi na drugi mi nekaj ni bilo ok. Ampak pravijo, da gre v tretje rado...in nastala je tale, ki jo tudi prijavljam na že 93. izziv CRAFT-alnice.

 

 

 

 

Šivan srček

Pa sem se opogumila in sešila srčka. Tale bo šel verjetno v avto. Kaj kmalu pa bom poskusila narediti še manjšega, da ga bom imela za obesek na ključih. Saj vem, da ni ne vem kaj, a zame je. In spet je tu ena stvar, ki sem se je lotila prvič. In tale srček mi je zelooo všeč.

 

 

In ker je tokratni izziv v CRAFT-alnici #92 - Šiviljstvo - moda, ga prijavljam na izziv. Kdaj pa so bili srčki iz mode, kaj ne?  ;)

"Glasbena" voščilnica

Prijateljica me je prosila, da ji naredim voščilnico na temo glasbe. Kjer seveda ne sme manjkati not in črtovja... Kar nekaj časa nisem vedela kako bi se je lotila. Potem pa sem malo pogledala po mojih embosing mapicah in štancah... in našla kar rabim. Največji izziv pa je bil violinski ključ. Ja, res je, sem ga rezala na roke. In mislim, da sem se jo kar dobro sestavila. Ko je bila končana, mi je bila všeč. 

Darilna škatlica presenečenja

Že pred nekaj časa sem nekje na netu zasledila exploding box, ki me je čisto navdušila. A nekako nisem našla razloga, da bi se je lotila. Zanimivo, kaj ne. No, potem pa me je nečakinja prosila, da bi ji naredila darilno škatlico, da bojo s sošolkami obdarovale sošolko, ki je imela rojstni dan. In lej ga no, lotila sem se delati exploding box škatlice, ki je nastala čudovito kljub temu, da nisem točno vedela kako in kaj in sem jo delala iz glave. Seveda pa sem morala nekaj narediti tudi po svoje. In tole je rezultat... 

  

 

Dodala sem tudi dva majhna tagca, da so se lahko vse punce podpisale. Vse udeležene pa so bile prijetno presenečene. 



Krstno vabilo

Že kakšne tri tedne nazaj sem dobila naročilo za krstna vabila za fantka. In ker je bila prijateljici všeč oblika vabil, ki sem jih izdelala za birmo, je bila izbira enostavna. Prosila me je edino, da bi bila enostavna. In tudi so. Na sredino sem dala slikico malega korenjaka (seveda sem jo prekrila za objavo) ter dodala srebrn križ. V notranjosti pa sem poleg besedila narisala in pobarvala še svečko.

 

 

 

 

 

Pred kratkim pa je nastala "glasbena" voščilnica.

 

Ah ti albumi

Ne morem si kaj, ampak albumi za slike so me čisto obnoreli. Nastala sta še dva. Ne vem zakaj, a enostavno so mi tak všeč, da bi jih delala non stop. No, seveda poleg vseh voščilnic in drugih stvari. V glavi je en velik kup idej, zamisli in želja. Še dobro, da imam zvezek kamor vse pišem in rišem drugače bi vse pobegnilo.

 

Tale je črno bel in majhen. Meni zelo simpatičen.

 

No, pa še v zeleni barvi, ki mi je zadnje čase zelo ljuba. Levo album, desno voščilnica.

 





Album za slike

Po kar nekaj projektih in kar nekaj časa, sem se odločila, da nekaj naredim zase za spominček. Odločila sem se za album s slikami z dopusta. Sama izdelava je bila zanimiva in nenavadna, saj se album odpira oz zapira, gleda nekoliko drugače kot smo to vajeni. A ideja mi je bila všeč takoj ko sem jo videla, a že kar nekaj časa nazaj.

 

In ker je platnica okrašena z vrtnicami, sem se odločila, da se prijavim na 90.izziv Craft-alnice z naslovom VRTNICE.

Odprt izgleda takole

 Takole pa se zapira

 







 



Slikan je še brez slik. Ko pa je bil končan in s slikami, je dobil novo lastnico, mojo mami. Vesela sem, da sem ga naredila, saj je v njem zbran en majhen košček našega skupnega uživanja na morju. Še toliko bolj ji je bil všeč, saj so v albumu slikice mojih dveh sončkov, njenih vnučkov.

Vabilo za birmo

Pred nekaj časa me je nečakinja prosila, če bi ji šla za birmansko botro. Tako sem se odločila, da ji za ta poseben dan naredim tudi vabila, ki bojo temu primerna. Tako sva se pogovarjali in skupaj izbrali barvo za vabila. Ostalo je bilo presenečenje. Tudi njej so bila všeč. Še nikoli se nisem lotila dela vabila s tako vnemo. Bila sem navdušena, saj bova na njen poseben dan skupaj. Tako so nastala tale vabila. S tem pa se tudi prijavljam na 89.izziv Craft-alnice.

 

 

 

Nov začetek

Tako. Po dolgem času sem se opogumila in si vzela čas ter naredila nekaj kar sem si želela že kar dolgo  časa. In kaj to je? Mixed madia art. Jap. Nad tem pa me je navdušila Tajah. Kdo pa drug. In ker sem letos za rojstni dan dobila tudi to čudovito darilo izpod njenih rok, sem rekla da moram poizkusit. In sem.

 

Ustvarjati kaj tako zanimivega je prava pustolovščina. Zgornjo sem delala po seveda vidnem na internetu, kjer sem si tudi prekopirala kroj za punčko. Spodnjo pa sem delala čisto po svojem navdihu in želji po rožici z metuljčkom. In ker je bil to moj nov projekt, in s tem nov začetek spoznavanja s to čudovito tehniko dela in kombiniranja različnih tehnik in materialov, jo tudi prijavljam na 89.izziv Craft-alnice.

 

Prvi poizkus

No, pa je za mano prvi poizkus barvanja odtiska odtisnjenega z archival ink blazinico in pobarvanega z distress markerji. Saj se vidi, da sem začetnik pri barvanju z distress markerji. Do sedaj sem barvala odtiske z akvarelnimi barvicami, ki sem jih zabrisala s čopičem. Tako da se še učim. A kot pravijo, vsak začetek je težak, toda vaja dela mojstra. Sama nisem zadovoljna s pobarvanim, ker vem da je lahko veliko bolje, toda kot sem napisala je to prvi poizkus. Veliko veselja in spoznavanje barvanja z markerji še sledi. In tega se že zelo veselim..

 



Uresničitev sanj

Pravijo, da če si nekaj zelo močno želiš, se ti uresniči. In meni se je. Že dolgo, dooolgo časa sem si potiho želela Distress markerje. A se mi je želja zdela zgolj zelo oddaljena iluzija. Saj bi pri dveh malih otrocih težko našla toliko denarja, da bi si jih lahko kupila. Ker pa sem vedala, da cena markerjev ni majhna, sem željo oziroma sanje o njih raje pustila za hrepenje po nedosegljivem. Potem pa sem nekega dne na Facebooku objavila sliko in pripisala, da ko bom velika jih bom imela. Sanjamo lahko, kaj ne. A kmalu so te sanje začele postajati resničnost. Objavo je videl moj bratec. In se malo v hecu pri meni pozanimal kaj so ti markerji tako posebni. In seveda, njegov komentar je bil, da res ni problem in da mi bo kupil komplet flomastrov. A iz heca se je razvilo naprej. Bratec se je pozanimal in jih našel na netu, licitiral in postavil končno ceno. Ko mi je povedal oziroma me hecal, da si jih je naročil, da bo barval pobarvanke, sem mislila da me le zafrkava. A temu ni bilo tako. Dejansko mi jih je naročil. Ko sem končno dojela, da misli resno, sem bila v sedmih nebesih. Nisem mogla verjet, da jih bom resnično imela. Ko pa mi je povedal, da je to komplet 49 barv, ki že vsebuje novih 12 barv, pa sem bila še bolj presenečena. Potem pa se je začelo čakanje, ki mu ni bilo konca. No, vsaj meni se je tako zdelo. Kajti naročeni so bili iz Amerike in so potrebovali cca 10 dni, da so prišli. A meni se je zdelo, da se čas vleče kot jara kača, ki ji ni in ni konca. Pa so le prišli. In kakšno veselje je bilo na mojem obrazu. In še vedno je. Uresničile so se mi sanje. Bratec, HVALA ti. Rada te imam. Pa še to, njegov komentar zakaj se je odločil, da mi jih kupi on. Zato, ker je vedel, da si jih sama ne bi ob dveh malčkih, on pa mi jih je z veseljem. In zato je ustvarjanje z njimi še toliko večje.

 

 

Darilo za vzgojiteljici

Me je kar sram, koliko časa nisem napisala kakšne objave. No, po dolgem dolgem času sem spet v roke prijela fimo. Pa še to, ker je bilo tako naročeno. Namreč, naredila sem zahvalno darilo za sinovi vzgojiteljici v vrtcu. Nastalo je kar nekaj izdelkov. A tale dva sta šla naprej.

 

 

 

 

 

Nastalo pa je še nekaj kosov, ki čakajo na novega lastnika ali pa da dokončam...

 

 

 

 





Mesec dni in še malo več

No, pa je že kar mesec dni in še malo več minilo od moje zadnje objave. Groza kako čas beži. A v tem času se je dogajalo ogromno stvari. A o tem kdaj drugič.

 

Na CRAFT-alnici so me zopet malo podrezali, da sem nekaj naredila. Še dobro, da so. No, v bistvu je nastala tale voščilnica bolj za zabavo in zato, ker je pobarvan odtis že kar nekaj časa ležal v škatli in čakal na svoj trenutek. Tako, da tole mojo kokoško prijavljam na Izziv #82 - Na vrtu.

 

 

 

 

Prejeto darilo

Zelo dobra in nadarjena ustvarjalka BojaMoja je imela na svojem blogu objavljen bonbonček. In nasmehnila se mi je sreča. Med vsemi, ki so se potegovali za njeno darilo, sem bila izžrebana prav jaz. Včerja pa me je poštar razveselil s paketkom. Zato, HVALA BojaMoja za čudovito voščilnico in lovilec sanj.

 

 

Medaljoni

Tokrat mi je izziv postavila moja dobra prijateljica, ko sva si ogledovali slike nekega nakita in mi je rekla, da bi znala to narediti tudi jaz. No, in sem se podala na neznano pot. Do sedaj sem oblikovala nakit predvsem iz fimo nase ali s kakšnimi lesenimi perlami. Tokrat pa sem se namenila narediti medaljone in uhane. In nastalo je tole.

 

 

 

 

 

 

In ta zadnji obesek z metuljem v vijola, roza, modri in zeleni barvi prijavljam na 79. izziv CRAFT-alnice, ki se glasi BARVNA INSPIRACIJA.

 

Potica

Ja, že smo vrata na široko odprli velikonočnim praznikom. In seveda vsemu kar je s prazniki povezano. Letos sem se tudi sama podala na pot peke potice. Še nikoli do sedaj nisem sama pekla potice. Vedno se mi je zdelo, da je to pretežko zame in da tega ne zmorem. Toda danes sem sama sebi in verjetno še komu dokazala, da zmorem tudi to. A ker ne bi bila jaz jaz, nisem delala tradicionalne orehove, lešnikove ali makove potice. Naredila sem čokoladno z bananinim nadevom. In lešnikovo s koščki čokolade na drugačen način.

 

 

Čokoladna z bananinim nadevom.

 

 

Lešnikova s koščki čokolade na poseben način.

 

 



Potički sem slikala še predno sem ju posipala  s sladkorjem v prahu, ker se tako lepše vidi oblika. Še posebno pri spodnji, lešnikovi. In ker sem zdaj videla, da to ni noben bav bav, se bom verjetno že kar kmalu lotila še kakšne potičke. Pa dober tek.

 

In ker mi tale druga, lešnikova deluje tak vintage, sem se odločila, da jo prijavim na izziv CRAFT-alnice. Malo drugačen izdelek, ne le voščilnice in podobno ustvarjanje s papirjem.

Ob velikonočnih praznikih pa vam vsem želim vesele praznike in veliko pirhov.

Vintage

No, pa sem se tudi sama lotila narediti voščilnice na temo vintage. In moram priznati, da mi je všeč. Upam, pa da je v vintage stilu. Je v temno rdeči in svetlo modri barvi. Še posebno mi je všeč, ker sem prvič naredila rozetko, za katero sem porabila kar nekaj časa. Saj sem vse delalal na roke. Torej, odrezala, označila, naredila črtice za pregib in zgibala. Ni kaj, kar nekaj časa ti vzame vse skupaj. A, se je izplačalo. Všeč, mi je tudi zlato drevo. Ki je prva stvar, ki sem jo toplotno embosirala. Tako, da je svoj domek pri meni našla tudi toplotna podganica in nekaj prahcev. Voščilnico pa prijavljam na Izziv #78 - Vintage, ki ga seveda prireja CRAFT-alnica.

 

 

Materinski dan

Ob današnjem dnevu mamic sem so odločila, da objavim slike moje mamice. Namreč pred dvemi leti, po smrti mojega atija, je moja mami začela slikati. Kaj takega od nje takrat nisem pričakovala, saj nikoli prej ni pokazala zanimanja za slikanje. Vedno je bil ati tisti, ki je imel usvarjalno žilico. A, se je mami zelo izkazala. Tako, da danes objavljam njene slike, ki so našle prostor v mojem stanovanju.

MAMI, VSE NAJBOLJŠE ZA MATERINSKI DAN IN HVALA ZA VSE.

 Tole je njena čisto prva slika.

Prva serija slik je bila sončni zahod. V drugi seriji so sončnice. In tale je moja.

Naslednja serija slik so bile kale. Imam kar dve.

Imela je obdobje orhidej. In izbrala sem si tole, ki me je navdušila z močnimi barvami.

Naredila je pa tudi kar nekaj slik, ki krasijo sobo mojih dveh sončkov. Oba sta zelo navdušena nad babičinim slikanjem,

Tili dve pa sta iz njenega zdajšnjega obdobja slikanja. Za to prvo sva se z bratom  zelo prepirala, kateri jo bo imel. Tako da je naslikala več slik s podobno tematiko, da sva si lahko izbrala.

Zimska idila.

Res sem ponosna na svojo mami. In vesela sem, da je našla in pokazala svojo žilico, ki jo je predolgo skrivala.