Še eno darilo

Tudi tokratna voščilnica in album sta nastala za darilo. Vsebini sta seveda sktiti in jo pozna le obdarovanka. Bilo mi je pa v veliko veselje, delati darilo za Tatjano. Včeraj sem bila pri njej in videla njeno malo pikico. Obe sta super. Mami izgleda tako zadovoljna in srečna, ko drži svojo malo hčerkico v naročju. Mala pa je cela princeska.

Tokratni navdih je bil v zeleni barvi.

 

 

 

 

Darilo

Kljub temu, da se učim za strokovni izpit, si vzamem čas zase in za ustvarjanje. Navadno je to večerni čas, ko tudi otroka že spita. Malo časa pa že moram imeti tudi zase.

 

Voščilnica in album s slikami je nastajal v teh dneh, kar se vidi tudi v barvah. Saj so tople, že skoraj pomladne. Pa seveda rdeče ni manjkalo, saj je bilo Valentinovo. No, in ravno na Valentinovo ima rojstni dan tudi moja draga (bivša) sodelavka in dobra prijateljica. Mira, vem da boš brala tele vrstice, zato HVALA za vse prijazne besede s polno mero dobre volje in spodbude. Vesela sem, da sva se spoznali, ter da ohranjava dober odnos. Me pa zelo osreči misel, da lahko tebi povem vse kar se mi plete po glavi in kar me tišči v srčku. Zato si zapomni, da si zlata vredna ženskica in ne pozabi voščila v voščilnici, ker ti si ENKRATNA in NEPONOVLJIVA.

 

 

Tole pa je album. Vsebine sicer ne bom pokazala, ker vsebuje slike. Naj le povem, da je bila slavljenka vesela albuma in da ji je vsebina všeč. Videl pa jo bo tisti, ki mu bo pokazala album. Ja, naj povem, da je bilo zbiranje slik za v album celo doživetje. Na vezi smo bile kar tri, da smo izbrale in predvsem nabrale zadosti slik, ki so se nam zdele primerne. Platnici sta narejeni iz moss gume, seveda pa je trakec napeljan tako, da se album lepo zapre. Idejo zanj pa sem dobila tule. Res ga ni težko narediti, je pa lep. Namesto ježka za zapiranje in odpiranje sem se spomnila svojega načina s svilenim trakcem. In meni osebno je veliko bolj všeč.

 

 

Naredila sem tudi knjižna kazala za super punce. Upam, da jim bojo prav prišla. Če ne drugače, da se bojo vsake toliko časa spomnile name.

 

             

 

 

 

 

 

 

 

 



 

Drugačno

No, pa sem spet tu. A tokrat kar tako malo, da napišem par besed, ki so mi ostale v glavi in mi kar naprej hočejo nekaj povedati. Čeprav imam počasi že dovolj tipanja na računalnik (pišem namreč pripravniški dnevnik, ki je pogoj poleg prijave za strokovni izpit), saj se mi zdi da kar ni in ni konca. Vedno ko grem znova in znova prebirat že napisano, se mi zdi, da se samo ponavljam in da ni nič ok napisano. Da vse skupaj sploh nima smisla. Nato 3x globoko vdihnem in pišem naprej. Ponoči slabo spim, ker me skoz preganja ali je napisno ok. V glavnem...zašla sem. Da se vrnem nazaj k želenemu. Hotela sem namreč povedati, da mi po glavi kroži to, da je dandanes dobro, da si drugačen, da si tako opazen zato ker si samosvoj. A po drugi strani ne vem, če je to danes sprejeto v taki meri kot bi moralo biti. Glede na to, da sem po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka na področju duševnega zdravja, drugačnost sprejemam in jo spodbujam. Toda v okolju, kjer živimo, je najbolje, da si čim manj opazen. Ker nočem napisati kar bom potem kdaj obžalovala, bom raje nehala. Da pa se razumemo, jaz ŽELIM biti drugačna. Za konec pa še dve čudoviti slikici, ki govorita sami zase.